Moj napredek je odvisen od dveh faktorjev, ki jima lahko rečem "Kaj rabijo moje noge?" in "Moji vztrajni , nepopustljivi bog-jih-nima-rad erektorji". Omejena sem pri izvajanju gibov in kilaži, prav tako pa se mi sistem malo ponovitev-visoka kilaža ni obrestoval.
Kot sem ze omenila so moji treningi nog usmerjeni predvsem k čimboljši celotni prekrvavitvi in čimvecji lipolizi. Sliši se lepo, v praksi pa prav nič prijetno. Visokoponovitvenih serij, ki trajajo tudi preko dveh minut, ne bi izvajala, če ne bi bilo potrebno. Prav tako ni več prijetnih kardio dnevov; sedaj se med 30-40 sekundnimi intervali na spinnerju bojujem z ognjenimi mravljami (beri: mlečno kislino) in poizkušam obdržat svoja pljuča. Za piko na i vse skupaj izvajam v dokaj kompresijskih pajkicah ( se en dokaz da oprijeta oblacila niso nujno najbolj prijetna). Prav to me spomni da potrebujem kake bolj oprijete, saj sem v letu zgubila približno 4 cm obsega na vsakem stegnu. Vendar naj je trening še tako dober, me brez ustreznega prehranskega režima ne bo pripeljal na želeni nivo. Zame to na mojo žalost pomeni zmanjševanje vnosa hidratov na dneve treninga nog, in intervalov na minimum - nekaj sadja v obliki gozdnih sadezev za vecerjo. Tega se trenutno ne držim, da bo jasno. Imam malo oh, vendar nisem v skrajnosti.
Zato skoraj polovico treninga nog presedim na svojem prestolu - ekstenziji, in čaram; delne ponovitve, super počasno izvajanje, enonožno izmenično, itd. Podobno velja za upogib sede, ostale vaje pa pridejo na vrsto povsem glede na trenutno počutje mojih erektorjev.
Torej, če povzamem. Stremim k postavi, ki bi bila konkurenčna na mednarodnih odrih. Pot ni lahka, mi pa prinaša zadovoljstvo. Uživam v tem kar počnem. Sistem je prilagojen meni, in mojem izgledu na odru v sledečih letih. S svojimi 23 sem ''pišče'', saj za napredek v tem športu potrebuješ čas.
|